APDEJT.si

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

V Švici so potekala pogajanja med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede ameriškega mirovnega načrta, ki je bil predlagan 19. novembra. Po mnenju Isabelle Lasserre, nekdanje dopisnice iz Moskve, naj bi Donald Trump s tem načrtom očitno podpiral Vladimirja Putina. Donald Trump je izjavil, da poskušajo vojno v Ukrajini končati na kakršenkoli način.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v petek v Londonu sestal z dvema ducatoma evropskih voditeljev, ki so obljubili vojaško pomoč za zaščito Ukrajine pred prihodnjo rusko agresijo. Pred srečanjem se je Zelenski srečal s kraljem Karlom v gradu Windsor, kjer je bil sprejet s ceremonialno slovesnostjo. Po srečanju s kraljem se je Zelenski odpravil v Downing Street na srečanje s premierjem Keirjem Starmerjem.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo odpovedano. Ukrajinski predsednik in evropski voditelji so obtožili Putina, da zavlačuje mirovna pogajanja in zavračajo ozemeljske koncesije za mir. Ruski zunanji minister Lavrov je poudaril, da ne bo trajnega miru, če ne bodo odpravljeni temeljni vzroki vojne. Poljska je opozorila, da bi lahko aretirala Putina, če bi preletel njihov zračni prostor.

Evropske države in Ukrajina so pripravljale mirovni načrt v 12 točkah, ki predvideva konec vojne ob trenutnih bojnih črtah. Donald Trump naj bi med pogovori prejšnji teden pritiskal na Volodimirja Zelenskega, da bi za mir prepustil regijo Donbas Rusiji.

Donald Trump je med srečanjem z Volodimirjem Zelenskim zavrnil dobavo raket Tomahawk Ukrajini in pozval obe strani k takojšnji ustavitvi vojne. Zelenski je po srečanju opravil telefonske pogovore z evropskimi voditelji in izrazil upanje, da bo Trump pritisnil na Putina, da ustavi vojno. Trump naj bi Madžarsko izbral za srečanje s Putinom, ker mu je madžarski premier Viktor Orban všeč.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo gostil evropske voditelje v ZDA na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Ob tem je izrazil pripravljenost za okrepitev pritiska na Rusijo, vključno z možnostjo uvedbe novih sankcij. Kijev medtem poziva k popolni energetski blokadi Rusije. Trump je omenil tudi skorajšnje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Kitajska se pripravlja odpreti svoj notranji trg obveznic za velika ruska energetska podjetja, kar nakazuje na poglabljanje diplomatskih in gospodarskih vezi med Pekingom in Moskvo. Po poročanju Financial Timesa bodo imela ruska podjetja tako možnost zbirati sredstva v juanih.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen na drugi krog sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je ob tem izrazil kritiko na račun Trumpa.

Vladimir Putin je Državni dumi predložil predlog zakona o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Donald Trump je napovedal, da se bodo evropski voditelji vrnili ta teden, da bi razpravljali o vojni med Rusijo in Ukrajino. V javnosti so se pojavila vprašanja in posmeh glede modrega predmeta med Trumpovimi zobmi. Demokrati v odboru za nadzor predstavniškega doma so objavili sporno rojstnodnevno sporočilo, ki ga je Trump napisal Jeffreyju Epsteinu. Strokovnjaki kritizirajo Vrhovno sodišče zaradi podpore Trumpovemu prevzemu oblasti.

V Kolumbiji so uporniki zajeli 72 vojakov v regiji Cauca. V Avstraliji je bila ženska obsojena na dosmrtni zapor zaradi zastrupitve treh družinskih članov s strupenimi gobami. Greta Thunberg se je s flotiljo pro-palestinskih aktivistov odpravila proti Gazi, da bi dostavila humanitarno pomoč.

ZDA so izrazile pripravljenost za povečanje pritiska na Rusijo in sodelovanje z evropskimi partnerji pri uvedbi dodatnih sankcij. EU pa razmišlja o novih sankcijah za več kot pet ruskih bank in energetskih podjetij. Ruske sile so napadle termoelektrarno v Kijevski oblasti, ukrajinska protizračna obramba pa je sestrelila 112 ruskih dronov. Rusija in Belorusija bosta izvedli vojaško vajo Zapad 2025 blizu meje NATA.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Voditelja koalicijskih frakcij, Jens Spahn (CDU/CSU) in Matthias Miersch (SPD), sta obiskala Kijev in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini pri obrambi. Nemški politiki so že večkrat obiskali Ukrajino v zadnjih treh letih in pol vojne, vendar je tokratni obisk edinstven.

Po ruskih zračnih napadih na Kijev, ki so zahtevali več kot 20 življenj, so se možnosti za mirovna pogajanja zmanjšale. Ruske sile so prodrule v severni del Kupjanska, kar ogroža ukrajinsko vojsko vzhodno od Harkova. Friedrich Merz ne pričakuje več neposrednih pogovorov med Putinom in Zelenskim.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Južnokorejski predsednik je izrazil zaskrbljenost, da bi Severna Koreja lahko kmalu proizvedla od 10 do 20 jedrskih orožij na leto. Hkrati si Južna Koreja in Japonska prizadevata okrepiti medsebojne odnose in sodelovanje, kar je tudi odziv na nepredvidljivo zunanjo politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Južnokorejski predsednik je prav tako izrazil upanje na srečanje med Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom ter možnost izgradnje Trumpovega stolpa v Severni Koreji.

Župan Chicaga, Brandon Johnson, je pozval prebivalce k uporu, če bo Trump poslal Nacionalno gardo v mesto. Hkrati je Trump zavrgel zavezništvo "Pet oči", ki ga sestavljajo Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija.

Guvernerka Federal Reserve Lisa Cook je dejala, da se ne bo pustila ustrahovati s strani Donalda Trumpa in ne bo odstopila zaradi obtožb o prevari s hipotekarnimi posojili. Trumpova administracija nadaljuje s pritiski na Fed in njenega predsednika Jeromea Powella.

Ruski hakerji naj bi po trditvah ruskih medijev vdrli v baze podatkov ukrajinskega generalštaba in logistike Nata. Ukrajinska vojska pa je sporočila, da je uničila ruski protizračni sistem S-300V v bližini Zaporožja, vreden 40 milijonov dolarjev.

Medtem ko so nekdanji obveščevalni šefi pozivali k ustavitvi vojne v Gazi, je bil zunanji minister Wadephul pozvan, da med obiskom v Izraelu izpostavi ubitih 225 novinarjev v Gazi. Poročali so tudi o ideji Velikega Izraela namesto premirja.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Francisco Pereira Coutinho je izjavil, da je za hude razmere in lakoto v Gazi, ki je po njegovih besedah 'konec poti', odgovoren Izrael, ki blokira humanitarno pomoč. Poudaril je, da je Netanyahu spoznal resnost situacije, a tega ne priznava. Medtem je igralec Javier Bardem obtožil evropske voditelje sokrivde za dejanja Izraela zaradi njihove neaktivnosti in privolitve. Pozval je k prekinitvi odnosov z Izraelom in uvedbi sankcij zaradi dogajanj v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je zanikal, da bi si prizadeval za vrh s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom, in dejal, da bo Kitajsko obiskal le na vabilo. Hkrati je bilo poročano, da je bil odpovedan postanek tajvanskega predsednika v New Yorku, saj naj bi Trump nasprotoval temu. Kitajska je po teh poročilih pozvala k ohranjanju stabilnih dvostranskih odnosov z ZDA.

Združeno kraljestvo se pripravlja na zračni odmet humanitarne pomoči v Gazo, ki jo prebivalstvo "obupno potrebuje". Voditelji Pariza, Londona in Berlina so pozvali Izrael k takojšnjemu koncu humanitarne katastrofe v Gazi. Svetovni program za hrano (WFP) je opozoril na kritično situacijo.

Vodja laburistov Keir Starmer je zavrnil zahteve po takojšnjem priznanju Palestine, medtem ko se je 221 poslank in poslancev iz vseh strank pridružilo pritisku na premierja, naj spremeni svoje stališče. K pritisku se je pridružil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je prav tako pozval k priznanju.

Donald Trump se je med obiskom sedeža Federal Reserve v New Yorku srečal z njegovim predsednikom Jeromeom Powellom. Čeprav je Trump pred tem kritiziral porabo za obnovo stavbe in izrazito prekoračene stroške, je odstopil od načrtov za zamenjavo Powella. V medijih se je pojavila tudi novica o umetniški instalaciji v New Yorku, ki prikazuje Trumpa, kako leze iz kanalizacije, ter satirični prikaz Trumpa z majhnim penisom v seriji South Park, ki ga je Belo hišo ostro kritiziral.

Več evropskih voditeljev je pozdravilo odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona o uradni priznanju Palestine kot države. Potezo so označili za pomemben korak k miru. Nemčija je medtem potrdila, da nima kratkoročnih načrtov za priznanje Palestine, čeprav podpira rešitev dveh držav. Vodja nizozemskih laburistov je izrazil podporo francoski odločitvi kot korak k miru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predlog novega zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost protikorupcijskih institucij. Ta poteza sledi množičnim protestom v Kijevu in drugih večjih mestih, ki so potekali že drugo noč zapored. Protestniki izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi nedavnega zakona, ki naj bi politično podredil protikorupcijske strukture, medtem ko evropski voditelji izražajo zaskrbljenost nad to situacijo.

Voditelji Francije, Nemčije in Velike Britanije so se sestali na nujnem klicu glede naraščajoče lakote v Gazi, potem ko je francoski predsednik Macron napovedal priznanje Palestine. Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil Macronov načrt za priznanje Palestine s strani Francije na Generalni skupščini ZN septembra. V člankih so obravnavana tudi vprašanja, zakaj se je Francija odločila za priznanje palestinske državnosti.

EU in Kitajska sta izrazili zavezanost k vodilni vlogi v boju proti podnebnim spremembam, kar je predstavljalo simbolično enotnost v času, ko se ZDA umikajo. Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval Evropo k "pravi strateški izbiri" in krepitvi sodelovanja s Kitajsko, medtem ko so voditelji EU pozvali k "uravnoteženju" odnosov. EU in Kitajska sta poudarili pomen sodelovanja kljub tem pozivom.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojim ostrim pogovorom v Beli hiši vplival na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da spremeni svoje stališče glede pogajanj z Rusijo. Kljub temu, da so ZDA Ukrajini dobavile protiletalski sistem Patriot, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton trdi, da Trump še vedno išče izhod iz konflikta v Ukrajini in se želi izogniti dolgoročnim zavezam.